Antiziganismo si kodo jek avri alome rasisticko struktura, ideologija thaj dušmanicka gindura so žan pe rom. Voj žal pe kodo te kerel o khanči anda rom, te durarel thaj te našavel e romen, vorta feri anda kodo ke von si rom.O antiziganismo šertol o principo pa manušengo sajekh ahor thaj čačimata. O antiziganismo si kerdo pe jekh bičačimasko ahor/kučipe pe manuš thaj žutil pe jekh bičačimasko hulajipe vi pe zor thaj po lov.
E antiziganisticka nasul gindura žan butivar pe sa kodola biparude gindura pa rom save tjoren, ke naj patjape ande rom vaj ke pustiji. Kadala gindura pe rom keren e romengo trajo maj pharo, kana dikhen ake kadala rom sas kade ke naj len patjiv ando puterdo themesko trajo.
So čačimasa šaj phenelpe pa antiziganismo si ke pe but thaj pe bare thana inkrelpe sar čačikano. Manuš save si došaljarde pe diskriminacija pa rom šaj phenen: ”ake rom sas!”, feri te šaj lenpe avri anda pengo bajo. O antiziganismo žal pe intrego them thaj kerel e romengo trajo maj pharo perdal kadi bari diskriminacija ande sa e themeske thana, e rom avri šudinej thaj kušlej karing godi.
O rasismo pe rom sikadaspe pe vi kade thaj vi kade pe maj buth načinura, de o drom sakodo sas thaj vi si butivar sajkh pe sa e evropake thema. Duj šerutne-inkerimata ande evropako antiziganismo si kodo te ašaven avral vaj te mudaren avri e romen anda pengo them, vaj kodo kaj kamen te kontrolirin e romen kodolesa te šaj kerdjon e rom sar gadje ando sastothem.
O majužo thaj čačo eksemplo po mudaripe si čačimasa o Xasaripe, o Holokaust pa rom ando dujto ljumakomaripe, kana maškar jek dopaš miljomo ži kaj jek miljomo rom linepe tele pa kadi ljuma. Vi kodi politika anda Švedo so savi sas pe žuvlja tena birin te avenlen šavora, savo gelas thaj sas ži ando o maškar ando 1900-to berš, kado sikavel ande jek čači mudarimaskipolitika so si kerdi pe rom, jekh kacavi politika te xasaljven avri e rom pa kadi phuv. E rom ži adjes si teleašade thaj avri šude anda Evropa, thaj but anda lende si inkerde sar bipatjivales.
Pala o dujto ljumakomaripe parudjilo e švedosko inkeripe pe jek xasarimaskipolitika te kerdjon e rom gadje. Socialnopoliticko programo kerdaspe pe rom sar objektura thaj butja (sarkana ke von nas manuš) pe kacave inkerima thaj zorasa so gele pe rom bi e rom te šaj phenen vareso ande kado. Kodi nevi socialnopolika sas sar eksemplo ke e romenge šavoren lenas len lendar te šaj bistren o romanipe. Anda kodo birisarde thaj šaj kerdaspe kadi politika, ke sas bares kerdo planosa pe sa e rom thaj avri olosarde sas kon sas thaj kaj trajinas e rom vi pe lokalni thaj vi po intrego them le rajendar pe intrego 1900-to berš.
Kado direktno šertomasko zakono aba naj ando Švedo adjes, de o inkeripe thaj e tjore gindura thaj e negativni inkerimata so gele pe rom inke trajisarde majdur ži adjes thaj sajekh e rom dukhadjon thaj šertonpe ande kadi bari diskriminacija ando švedicko khetanimaskothan. E purane doša thaj dukhajimata so sas pe rom ande historija, si tele iskirime vi ande ”Den mörka historien – vitbok om övergrepp och kränkningar av romer under 1900-talet”, ”e parni kenjva” de butivar si kado adjes sar jek glinda pe kodo so sas atunči, de adjes sikavelpe kado sakade de cera kaversar.
O antiziganismo si inke ži adjes jek anda kodola doša ke e rom ande pengo sakodjesesko trajo inke daran thaj naj len patjape karing e raj thaj ando khetnimaskothan. A komisiako gindo thaj voja si te njerin palpale kodo so xasajlas pe kodola butja so phabol pe rom thaj so tamadil o antiziganismo.