E Komisia po antiziganismo si jekh komiteto savo si thanazime/kerdo khatar o švedicko regeringo. E Komisia trobuj te šol paše thaj te zurarel e themeske butja karing o antiziganismo. A komisia si vi jekh operativno butji, savi žal avri pe kodo von direktno te tamadin/ašaven o antiziganismo, haj inke jekh butji savi žal pe komisia si kodo e komisia te aven opre laši gindonca save šaj ašavel o antiziganismo.
Ginav majbuth pa antiziganismo katka
E komisia inkrelande oxto ženen sar vezeron, jek so si pinžardo ande butji haj vi o šerutno si o Thomas Hammarberg.
A komisia si vi jekh sekretariato/kancalaria.
E komisia trobuj vi te:
- čidel khetanes kodo so žanelpe pa antiziganismo thaj khetanes kodole ženenca te žutin te buhljaren thaj te lašaren o zuralipe pa kado žanajipe so si,
- arakhelpe thaj te ingrelpe majdur e laše eksemplura thaj metodi te tamadilpe thaj te ašavelpe o antiziganismo,
- avelpe ande puterdi vorba thaj te žalpe ande sogodicka formi ando sitjaripe- thaj informativnibutja,
- žanen save butja e komisia te keren vaj te žutin ande te šaj ašavelpe tele o antiziganismo vi ande puterde forvaltningura e themeske thaj školake, thaj
- dikhelpe sar djal e butji thaj te iskiripe khetanes e rodimata thaj so kerdaspe khatar sogodicka žene kana si e vorba pa registraciji pa romengo etnično fundo.E komisia trobuj te sikvel ande peski buji e regeringoske maj kišin ando 20 majuši 2016, de trobuj vi te kerel raporto sako dopašberš pa pengi butji e regeringoske. A Komisia si puterde vas karing o regeringo.
- E komisia po antiziganismo kerdaspe khetanes le regeringoska parnakenjvasa (vitbok) ”E kali thaj bižangli historija: parnikenjva pa dukhajimata thaj šertomata e romenca ando 1900-berš“ prezentisardaspe ando marcijuši 2014. E komisia las vi jekh šinajipe te len angle školakiverzia pa parnikenjva. E kenjva trobuj te avel kerdi de khatar eftato ži po injato klasa.